Slovenija je sodelovala na drugem roku na razpisu Skupnega podjetja EuroHPC s prijavo za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence, ki vključuje tudi nov superračunalnik, prilagojen za umetno inteligenco. Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC JU) je 12. marca 2025 objavilo, da je v tem roku med izbranimi prijavami tudi slovenska prijava. Projekt bosta sofinancirala skupno podjetje EuroHPC in Republika Slovenija (Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije). Načrtovani superračunalnik bo IZUM v sodelovanju z IJS in Arnesom namestil v novem podatkovnem centru, ki ga bo Arnes zgradil na območju Dravskih elektrarn v Mariboru. V projektu tovarne umetne inteligence sodelujejo kot partnerji Institut "Jožef Stefan", Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, IZUM, Arnes, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana. IZUM je kot superračunalniški center EuroHPC tudi uradni koordinator prijave, IJS pa koordinira projekt tovarne umetne inteligence. Več podatkov o slovenski tovarni umetne inteligence SLAIF ter objava EuroHPC o novih tovarnah umetne inteligence.

Dr. Jaka Vodeb z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v Nature Physics objavil raziskavo, v kateri je s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v znan fizikalni pojav, to je razpad lažnega vakuuma. S kolegi z Univerze v Leedsu, Forschungszentruma Jülich, kjer je dr. Vodeb opravljal svoje podoktorsko usposabljanje, in Avstrijskega inštituta za znanost in tehnologijo (ISTA), so poskušali razumeti ključno uganko lažnega vakuumskega razpada in mehanizem, ki je v ozadju. Eksperiment je vključeval postavitev 5.564 kubitov - osnovnih gradnikov kvantnega računalništva - v posebne konfiguracije, ki predstavljajo lažni vakuum. S skrbnim nadzorom sistema so lahko sprožili prehod iz lažnega v pravi vakuum, kar odraža nastanek mehurčkov, kot ga opisuje teorija razpada lažnega vakuuma. Čeprav bi ta proces lahko sprožil pomembno spremembo v strukturi vesolja, je napovedovanje časovnega poteka težavno; verjetno se bo zgodil v obdobju, ki lahko traja več milijonov in celo milijard let. Ta odkritja ne le premikajo meje znanstvenega znanja, temveč tudi utirajo pot prihodnjim tehnologijam, kot so kriptografija, znanost o materialih in energetsko učinkovito računalništvo.

5. marca 2025 je v Atriju ZRC potekal znanstveni kolokvij v okviru Shoda za znanost. Raziskovalke in raziskovalci so razpravljali o financiranju znanosti, neustreznem ocenjevanju raziskovalnih projektov in konkretnih ukrepih za izboljšanje položaja slovenske znanosti. V prvem delu je na okrogli mizi sodeloval tudi prof. dr. Dragan Mihailović z Instituta "Jožef Stefan", ki je opozoril na drugačno vlogo znanosti ob razmahu populizma. »Poudariti želim, da sta danes dva nova pojma: ob znanju in znanosti je ključno predvsem razumevanje, v razmerah populizma pa je pomembna tudi odpornost, trdoživost na nestrokovne vsebine oz. na populizem in neznanje, ki temeljita na širjenju laži.« V razpravi v drugem delu sta sodelovala tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, raziskovalci pa so opozorili na vrednost znanosti, ki je pogosto le simbolna, na vprašanje raziskovalne infrastrukture, ki je marsikje dotrajana, izpostavili pa so tudi problematiko pretiranega administrativnega nadzora; zaradi njega se raziskovalci, namesto da bi se posvečali svojemu delu, ukvarjajo s poročili in birokratskimi postopki, ki niso vedno nujni.

Mednarodna skupina znanstvenikov je v reviji Nature Physics objavila članek z naslovom First-order quantum breakdown of superconductivity in an amorphous superconductor. Mikhail Feigel’man z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Nanocentra CENN je v sodelovanju z raziskovalci z Inštituta Neel (CNRS Grenoble) in Tehnološkega inštituta Karlsruhe zagotovila prelomni okvir za razumevanje nepričakovanega eksperimentalnega dokaza o nenadnem izginotju superprevodnosti tankih plasti pri ultra nizkih temperaturah ob povečanju njihove upornosti v normalnem stanju, kar je v ostrem nasprotju s standardno paradigmo kontinuiranih prehodov superprevodnik-izolator (drugega reda), ki obstaja že več kot tri desetletja. Narava prehoda prvega reda je razumljena v smislu energijske tekme med dvema superprevodnim kondenzatom in izolatorjem z vezanimi elektronskimi pari na drugi strani. Močno neurejene superprevodne plasti so postale priljubljena tema raziskav zaradi iskanja »superinduktorja« - novega elementa, ki je nujno potreben za praktično uporabo v superprevodnem kvantnem vezju.

13. februarja 2025 je na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" potekala slovesna podelitev licence za opravljanje nalog Vodje izmene reaktorja TRIGA Andražu Verdirju. Licenco mu je podelil direktor Uprave za jedrsko in sevalno varnost (URSJV) Igor Sirc. Predstavniki IJS in URSJV so mu ob tem pomembnem dosežku čestitali ter mu zaželeli uspešno delo v novi vlogi, priložnost pa so izkoristili tudi za pogovor o viziji in strategiji razvoja jedrskega področja v Sloveniji. Na reaktorju TRIGA so nedavno uspešno zaključili drugi obdobni varnostni pregled, s čimer so izpolnili ključni pogoj za nadaljnje obratovanje do leta 2034. Uporaba reaktorja TRIGA na področju raziskav in usposabljanja je trenutno v vzponu predvsem zaradi dobrega sodelovanja raziskovalcev na IJS s tujino. To je priložnost, ki jo vredno izkoristiti tudi za nadgradnjo znanja in razvoj jedrske stroke v Sloveniji. Te aktivnosti so še posebej pomembne v luči priprav na izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, kjer bodo usposobljeni strokovnjaki ključni za varno in učinkovito izvedbo projekta.

Dr. Anna Razumnaya z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z raziskovalci z Univerze Picardie v Franciji, IFW Dresden, Univerze v Torontu in podjetja Terra Quantum AG objavila pregledno delo Topological Foundations of Ferroelectricity v ugledni reviji Physics Reports. Članek predstavlja temeljno vlogo topologije v feroelektričnih materialih ter ponuja prelomni okvir za razumevanje in klasifikacijo kompleksnih polarizacijskih struktur v nanostrukturiranih feroelektrikih, s čimer odpira pot novim tehnološkim aplikacijam. Z vzporejanjem hidrodinamike in elektrostatike raziskava prikazuje, kako je mogoče temeljne topološke koncepte uporabiti v feroelektričnih materialih za boljše razumevanje in učinkovitejši nadzor njihovih polarizacijskih struktur. Študija odpira nove možnosti za razvoj polarnih materialov, vključno s tradicionalnimi feroelektriki in novo odkritimi mehkimi feroelektričnimi materiali, hkrati pa širi meje njihove uporabe v najsodobnejših elektronskih napravah.