Skupina za raziskave fuzijskih materialov z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" je na 33. Simpoziju o fuzijskih tehnologijah, ki je med 22. in 27. septembrom 2024 potekal v Dublinu na Irskem, prejela prvo nagrado za inovacije. Sploh prvič v zgodovini so nagrado prejeli slovenski raziskovalci. Raziskovalke in raziskovalci skupine Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom dr. Petre Jenuš Belec so bili nagrajeni za razvoj materialov za toplotno najbolj obremenjeni del bodočih fuzijskih reaktorjev, diverter. Dr. Petra Jenuš Belec: »Ta nagrada pomeni ogromno priznanje za našo raziskovalno skupino in tudi za Slovensko fuzijsko asociacijo. Na področju, kjer vlada velika konkurenca, je bil naš material prepoznan kot izjemno obetaven z velikim inovacijskim potencialom. Z osvojitvijo te nagrade smo se uspeli postaviti na mednarodni fuzijski zemljevid.« Nagrade financira program EU za raziskave in usposabljanje Euratom in se podeljujejo za prelomne projekte, ki pospešujejo raziskave fuzije in spodbujajo sodelovanje med raziskovalci in industrijo. Čestitamo!

Raziskovalci Odsekov za tanke plasti in površine ter za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in raziskovalci z Univerze iz Coimbre, Portugalska, raziskovali fotoakustični odziv piezofotoničnega kompozitnega materiala, pripravljenega iz grafena ali dekoriranega grafena z zlatimi nanodelci (AuNP) in polidimetilsiloksana (PDMS). AuNP, pripeti na grafen, izboljšajo razpršljivost kosmičev v polimeru, povečajo površino v stiku s polimerom in preprečujejo njihovo ponovno zlepljenje. To vodi do boljše interkalacije polimera s kosmiči grafena ter bolj enotnega in učinkovitega fotoakustičnega odziva. Z uporabo pikosekundnega vzbujanja kompozita so izmerilii pasovne širine fotoakustičnih valov 70 MHz in 130 MHz pri -6 dB oziroma -20 dB za valove z najvišjimi tlaki > 5 MPa. Pasovno širino je mogoče dodatno povečati na vrednosti 85 MHz pri -6 dB in 135 MHz pri -20 dB z dekoracijo grafena z zlatimi nanodelci. Rezultate raziskave so raziskovalci objavili v reviji Nano Energy in za postopek priprave kompozita tudi pridobili evropski patent.

V okviru 56. Mednarodnega sejma obrti in podjetništva v Celju, ki je potekal od 18. do 22. septembra 2024, je bilo tudi letos na ogled »Stičišče znanosti in gospodarstva« kot projekt Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Na enem mestu so bile predstavljene vrhunske tehnologije, inovacije in izdelki z različnih področij, kot so mehatronika, avtomatika, robotika, profesionalna elektronika, energetika, informacijska tehnologija, bionika, nanotehnologija, vesoljske tehnologije in drugo, predstavitve pa so potekale na področju novih tehnologij in tehnoloških procesov, visokotehnoloških inovacij ter novodobnih poklicev in sodobnih izobraževalnih programov. Vsako leto je Stičišče deležno velikega zanimanja obiskovalcev, predvsem študentov ter dijakov. Med skupno več kot 20 sodelujočimi institucijami in podjetji je bil tudi Institut "Jožef Stefan". Stičišče znanosti in gospodarstva je na MOS 2024 prejelo kar tri priznanja, med njimi tudi posebno priznanje Mestne občine Celje za bionsko glavo kot inovacijo in tehnološko platformo Janezu Škrlecu.

Slovenija in Francija sta 13. septembra 2024 podpisali dva sporazuma, ki bosta prispevala h krepitvi slovenskega in evropskega jedrskega sektorja in po zaključku konference jedrskih strokovnjakov NENE 2024 (Nuclear Energy for New Europe) dodatno krepila sodelovanje na področju civilne rabe jedrske energije. Institut "Jožef Stefan" je podpisal memorandum o sodelovanju z EDF, vodilno svetovno družbo na področju nizkoogljične energije, ki je dejavna na področju proizvodnje, distribucije, prodaje energije in energetskih storitev. Po besedah direktorja Instituta prof. dr. Boštjana Zalarja bo sporazum Institutu omogočil dostop do strokovnega znanja EDF na področju jedrske industrije in spodbujal razvoj novih projektov, vključno z možnostjo sodelovanja pri izgradnji novega raziskovalnega reaktorja na IJS. Memorandum o soglasju sta podpisala tudi Mednarodni inštitut za jedrsko energijo (I2EN) in Univerza v Mariboru z namenom razvoja novih visokošolskih programov na področju jedrske znanosti in tehnologije, kar predstavlja pomemben korak pri dolgoročni krepitvi kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti univerze.

Feynmannovi diagrami so pomembno orodje v sodobni teoretični fiziki s številnimi aplikacijami v fiziki trdne snovi, visokih energij in kvantni kemiji. Doc. dr. Denis Golež z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" in kolegi s Flatiron Institute (ZDA), Univerze v Berkeley (ZDA) in Univerze v Örebro (Švedska) so odkrili nov način za njihovo uporabo v kvantnih materialih in študijo objavili v Physical Review X. V močno koreliranih kvantnih sistemih je uporaba Feynmanovih diagramov omejena, saj je potrebno izvrednotiti diagrame višjega reda, kar hitro postane zelo računsko potratno. V tem delu smo razkrili “skrito strukturo” diagramov visokega reda, ki temelji na ločljivosti kvantnih propagatorjev in znatno zmanjša računsko zahtevnost. Algoritem so uporabili na vrsti neperturbativnih problemov, kjer bi kvantni Monte Carlo algoritem odpovedal, in tako predstavili novo obetavno orodje v diagramatskih izračunih. Teoretični napredek bo močno olajšal iskanje novih kvantnih kolektivnih stanj, na primer ekscitonski magnetizem in spinska stekla.

Raziskovalci Odseka za fiziko kondenzirane snovi (Venkata S. R. Jampani, Miha Škarabot in Miha Ravnik) so v sodelovanju s kolegi z Univerz v Ljubljani, Sorboni, Siegnu in Luksemburgu poročali o novem postopku sinteze nanometrskih tankih filmih na vodni osnovi v reviji Advanced Materials. Tanke filme so naredili iz hlapov superlepila (cianoakrilatov), ki rastejo s hitrostjo nekaj nanometrov na minuto. Superlepila so sicer splošno poznana zaradi svoje reaktivnosti, saj hitro polimerizirajo in tvorijo močan stik med dvema površinama. V članku je bila predstavljena modulirana polimerizacija cianoakrilatov z uporabo površinsko aktivnih snovi, ki omogočajo kontrolirano rast tankih filmov, pri čemer sta barva in oblika filmov natančno določeni s kinetiko polimerizacije, omočitvijo površine in osvetlitvijo. Ta metoda odpira enostavno in okolju prijazno smer priprave tankih filmov, analogno obstoječim tehnikam kemičnega naparevanja. Z uporabo različnih šablon omogoča enostavno izdelavo tankih filmov na vodni osnovi za enkapsulacijo plinov in tekočin ter za in-situ pakiranje kemičnih in bioloških materialov.